Velik del muzejske zbirke je posvečen glavni dejavnosti škedenjskih žena, to je peki kruha, katerega sloves je segel vse do Dunaja. Ženske so vsak dan hodile peš v mesto, kjer so prodajale svoj kruh zasebnikom in gostilnam.

Škedenjski etnografski muzej zbira, ohranja, razstavlja in daje na vpogled gradivo, ki se nanaša izključno na ta okraj. Svojevrstnost muzeja in obenem preteklosti Škednja so kruh, znani ščedenske kreh, krajevna ljudska ženska noša, ki se bistveno razlikuje od ostalih noš v tržaški okolici, ter fotografska in opisna dokumentacija o življenju v Škednju v preteklosti. V pritličju muzeja je čuhnja, kakršna je bila približno do začetka druge svetovne vonje, s pečjo in vsem kar je krušarca uporabljala za peko kruha: nečice, gramola, miza in različno orodje. Napo krasijo izvirne skodelice in lonci oviti z žico. Zraven je spalna soba, ki je bila sicer v prvem nadstropju. Po stopnicah so na steni razobešene slike škedenjskih umetnikov. V prvem nadstropju so izmenično na ogled razni eksponati: fotografski in tiskani dokumenti, bogate ljudske noše in skrinja, okrašena z ljudskimi motivi.